Zgradba očesa

Očesno zrklo je zgrajeno iz:

  • Beločnice – je bela, zelo čvrsta, zgrajena iz ploščatih snopov vlaken praktično neraztegljivega tkiva. Funkcija beločnice je zaščita očesa in onemogočanje vstopa svetlobe od strani. Nanjo pa so pritrjeni ostali deli očesa, vključno z očesnimi mišicami.
  • Roženice – beločnica spredaj prehaja v roženico. Roženica obsega 1/5 zunanje očesne ovojnice in je popolnoma prozorna ker ne vsebuje krvnih in limfnih žil. Hrano dobiva iz okolice kot so solze, prekatna vodica in z difuzijo iz žil ob robu. Na robu je debela 0.67 mm, najtanjša pa je na vrhu približno 0.5 mm. Njen premer je pri novorojenčku 9,5 mm, pri odraslih pa 11,5 do 13 mm. Funkcija rožence je zaščita očesa. Njena druga naloga je optična, ker lomi svetlobne žarke in deluje kot močna zbiralna leča. Lomni količnik je 1,376, lomna moč pa je 43, 05 dioptrij.
  • Šarenice – je del žilne ovojnice in je zelo tanka plast debela do 0,3 mm. Njen premer je od 10 do 12 mm. Srednja odprtina šarenice je zenica s premerom 3 do 4 mm, ki se zaradi delovanja gladkih mišic spreminja od 1,5 do 8 mm. Podobno kakor zaslonka  pri fotoaparatu uravnava količino svetlobnih žarkov ki prihajajo v oko. Na širin o zenice na splošno vplivajo naslednji faktorji: količina svetlobe, starost, psihični in čustveni dražljaji (strah, bolečina), kemične snovi. Šarenica vsebuje pigment, ki pa ni nujno da je enakomerno razporejeni, zaradi tega je lahko lisasta. Izjemoma šarenica nima pigmenta to opazimo pri albinih.
  • Žilnice in žarkovnika (ciliarnik) – žilnica je del žilne ovojnice to je plast s krvnimi žilami in temnim pigmentom. Ustavlja svetlobo, da se ne izgublja v notranjosti očesa. Povezana je z mrežnico, ki jo delno prehranjuje. Del žilne ovojnice, ki leži za nazobčano črto imenujemo žilnica del pred njo pa žarkovnik ali ciliarnik. Glavni del ciliarnika je ciliarna mišica, ki ima pomembno vlogo pri akomodacij vida, to je prilagajanje očesa na gledanje bližnjih predmetov.
  • Mrežnice – je najbolj pomemben in funkcionalen del očesa (notranja ovojnica). Zgrajena je iz dveh plasti in sicer zunanja plast je pigmentni epitel ki je čvrsto zrastel z žilnico, notranja plast pa je mrežnica. Zgrajena je iz paličnic in čepnic. Paličnice so občutlive na svetlobo in vsebujejo vidni pigment – rodopsin. Nam omogočajo skotopični vid v mraku in zaradi tega ne razlikujemo ali zelo slabo razlikujemo bare. Čepnice pa so občutljive na barve in nam omogočajo fotopični vid pri zadostni svetlobi ko razlikujemo barve. Svetlobni žarki v receptorjih mrežnici izzovejeo fotokemijske procese. Mrežnica ima približno 110 do 120 miljonov paličic in 5 do 6 milijonov čepkov.
  • Rumene pege – je mesto na mrežnici kjer je slika predmeta najbolj ostra. Tukaj najdemo samo čepnice. V rumeni pegi je približno 166,000 vidnih čutnic na mm.
  • Slepe pege – je mesto kjer vidni živec izhaja iz očesa. Na tem mestu ni vidnih čutnic če padejo svetlobni žarki na to mesto slike predmeta ne vidimo.
  • Leče – je bikonveksne oblike in leži med steklovino in šarenico. Pritrjena je s pomočjo tankih vezivnih niti, ki se pahljačasto širijo in pripenjajo na žarkovnik ali ciljarnik. Zgrajena je iz lečnega epitela in lečnih niti , katere ovija ovojnica. Leča prav tako kot roženica nima žil in živcev, hrano dobiva iz okolice. Debelina leče je odvisna od njenega akomodacijskega položaja in se giblje od 3,7 do 4,4 mm. Lomni količnik očesne leče je 1,386 lomna moč leče brez akomudacije pa je 19,11 dioptrij z maksimalno akomudacijo pa 33,06.
  • Steklovine – zapolnjuje notranjost zrklja in v sebuje 98% vode, zgrajena je iz finih vlakenc ki so mrežasto prepletena. Steklovina daje očesu oporo trdnost in obliko. Ima pa tudi optično funkcijo ker je gostejša od zraka lomi svetlobne žarke.
  • Sprednjega in zadnjega očesnega prekata – sprednji prekat je prostoj med sprednjo površino šarenice in roženico. Zadnji prekat se nahaja med lečo, zadnjo površino šarenice, ciliarnikom in steklovino.

anatomija-ocesa

_Zgradba očesa